Julijske Alpe so najskrajnejši jugovzhodni del velikega loka Alp.
Razprostirajo se na severozahodnem delu Slovenije in po površini merijo okrog 4400 km2. Gorovje se deli na dva velika dela: Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe. V slovenskih Julijskih Alpah je približno 150 dvatisočakov, od tega se 25 vrhov vzpenja preko 2500 m. Sava in Soča sta mogočni reki, ki izvirata v Julijcih.
Ime so Julijske Alpe dobile po vladarski rodbini Julijcev na južni strani Alp, ki je omenjena že v starem veku. Julijske Alpe so grajene iz mezozojskih morskih usedlin. Notranje zemeljske napetosti so ustvarile prelome, nagubanost in izklesale veličastne stene in vršace.
Raznovrsten rastlinski in živalski svet uživa velik in zaslužen sloves. Naravna bogastva, vodni viri ter podnebje so ustvarili pogoje za zgodnje naseljevanje ljudi na tem čudovitem koščku Evrope in Slovenije. Julijske Alpe so svetovna vrednota in izziv, želja vsakega planinca ali popotnika.
Današnji človek je zasičen s prehitrim tempom življenja. Venomer je pod različnimi stresi, primanjkuje mu časa, sproščenosti in umirjenosti. V Julijcih pa se čas ustavi za trenutek ali dva, mogočno razpoloženje narave se naseli v planinčevi duši v kateremkoli letnem času, na katerikoli stezi, naj si bo sam ali v družbi.
Slovenci smo v zavesti gorski narod, zato smo si Triglav izbrali za svoj simbol in prav gore so dale značajski pečat prebivalcem. Visoka zavest Slovencev je s svojo modrostjo že zgodaj ustvarila v Julijcih zaščitena območja narave. Zavedamo se, da je tisto, kar je ustvarjala narava in staroselci dolga stoletja, potrebno zavarovati in hkrati pokazati vsemu svetu dragocenosti, ki so najbolj žlahtno oblikovale narodov značaj.
Zato naj bi človek vstopal v Julijce na svečan, dostojanstven in za naravo neobremenjujoč način. Goram lahko vzamemo samo lepe poglede in razglede, tišino ter mir, ki sta bistvena elementa notranje moči, ustvarjalnosti in samozavedanja. Julijci so naravni zdravnik za razbolelo dušo sodobnega, urbanega človeka.